Zakaj pa ne
Saša Kenda
Pogrešam te naše srečanje kapistov športa in žura in rada bi sedela z vami ob kavi na klepetu. A kaj ko je iz Tolmina predaleč in kava bi bila predraga, saj imam do Ljubljane dve uri vožnje po ovinkasti in ozki cesti. Važno je to, da smo se spet zbrali in se spet malo potepali, čeprav le za kratek čas. Naš »poglavar« Nejc nas je poklical in organiziral športni dan, tokrat na štajerski konec in to 21.08.15. Zbrali smo se v rehabilitacijskem centru v Soči, nato pa se peljali proti Jakobskem Dolu. Pot nas je vodila navkreber po slikoviti pokrajini med travniki, vinogradi in drevjem, redkimi domačijami, kjer je dom naše prijateljice »kapistke« Miše. Mir in lepota, dokler seže pogled, brez vrveža in hitenja; tišino občasno prekine le glas otrok nekje daleč stran. Po pogostitvi pri Miši, smo se odpeljali do kolesarske delavnice Petra Osterveršnik v Bistrico ob Dravi. Peter ima posebna kolesa, kolesa so prilagojena osebam, ki si želijo kolesariti, pa ne morejo zaradi invalidnosti ali bolezni. To so razni tricikli, štirikolesniki, ležeča kolesa, ročna, tovorna…. Cena teh koles je 3.000€ in več. Prepričan je, da ga ni kolesa, s katerim ne bi mogli kolesariti in na njem uživati. Če pa boste iskali navadno kolo ga pri Petru ne boste dobili.
Po ogledu koles, sledimo začrtani poti v Ruše, na koncert prijatelja Ramba Amadeusa. Žal je imel nastop zadnji, to je ob 23.uri, kar pa je bilo za nas prepozno glede na oddaljenost, zato ga je Nejc poklical in dobili smo se v najbližjem hotelu. Za Ramba lahko rečem, da je človek z dušo in srcem. Presenečena sem bila, da se nas je spomnil iz Beograda z našo (življenjsko zgodbo), kljub tisočerim obrazom, ki jih srečuje. Za njegovo zvrst glasbe, ki jo izvaja s satiričnimi besedili, kljubuje vsakdanjemu življenju, obenem se ne hudomušno dotakne političnih in družbenih niti, za kar imajo ljudje različna mnenja. Z obljubo, da se srečamo na njegovem koncertu v Ljubljani, smo se poslovili.
S popotnico in trojanskimi krofi smo se vračali vsak na svoj dom.
